"Vlada se podrejencev loteva napačno"
NatisniMedij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 14. apr.. 2017 Stran: 5
Na vrhovnem sodišču so prepričani, da so predlog zakona, s katerim želi vlada urediti pot do odškodnin za izbrisane imetnike podrejenih obveznic, pisali ljudje, ki ne poznajo sodnih postopkov.
Včeraj se je končala javna obravnava predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov obveznosti bank. Z njim želi finančno ministrstvo, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, odpraviti neustavnost, ki jo je v zakonu o bančništvu ugotovilo ustavno sodišče. Zakon o bančništvu namreč ne daje učinkovitega sodnega varstva lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank, ki jih je leta 2013 izbrisala Banka Slovenije, ko je z izrednimi ukrepi domnevno reševala slovenski bančni sistem.
Na predlog zakona, ki naj bi zagotavljal to sodno varstvo, so se že kritično odzvali slovensko združenje malih delničarjev ter večji imetniki izbrisanih podrejenih obveznic. Včeraj sta postali znani še stališči vrhovnega sodišča ter ljubljanskega okrožnega sodišča. Pravzaprav je generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko samo izrazil strinjanje s pripombami predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika ter dodal sklep, da »očitno pri pisanju zakona niso sodelovali ljudje s poznavanjem sodnih postopkov in je tudi iz tega razloga zakon neprimeren za kakršenkoli nadaljnji zakonodajni postopek«.
Imetniki podrejenih obveznic in delnic bi ohromili sodišče
Pogačnik je prepričan, da je vladni pristop k problemu napačen. Po njegovem mnenju bi morali imetniki podrejenih obveznic in delnic z arbitražo, in ne s sodnimi postopki reševati spore z Banko Slovenije, državo in komericalnimi bankami. Ker finančno ministrstvo predvideva, da bi spore reševalo prav sodišče, ki ga vodi Pogačnik, on opozarja, da je to sodišče najbolj obremenjeno v državi. »Dodatno obremenjevanje s tako zapletenimi postopki bi delovanje sodišča popolnoma ohromilo,« je zapisal in predvidel, da zato drugi, prej sproženi sodni postopki ne bodo rešeni v razumnem roku.
Podvomil je tudi o tem, ali predlog zakona dosega svoj namen, da se tožbe združijo v kolektivne postopke. Po njegovem mnenju ni jasno, ali združitev postopkov velja tudi za že vložene tožbe. Večina tožb pa je že bila vložena, na okrožnem sodišču v Ljubljani skupno že 145, navaja Pogačnik.
